Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Nepriredni osebek in ujemanje s povedkom

Večina učiteljev je ne glede na to, v katerem triletju JE POUČEVALA dosedaj, že uporabila interaktivno tablo pri pouku. Ali: Večina učiteljevje ne glede na to, v katerem triletju SO POUČEVALI do sedaj, žeuporabila interaktivno tablo pri pouku.

Jezikovna
Oblika glagola, ki se nanaša na več oseb različnega spola

Pri pripravi pravnih aktov smo naleteli na spodnji dve dilemi glede uporabe glagola, kadar se ta nanaša na več oseb ali na več oseb različnega spola.

1. primer: Kaj je pravilno: »Član ali njegov družinski član lahko zaprosi za pomoč.« ali »Član ali njegov družinski član lahko zaprosita za pomoč.«

Želimo zapisati, da lahko za pomoč zaprosi ali član ali njegov družinski član. Pri tem ne želimo, da bi iz besedila izhajalo, da lahko za pomoč zaprosita samo oba hkrati (član in družinski član), kar morda nakazuje druga (množinska) oblika.

2. primer: Kaj je pravilno: »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršil ta pravilnik.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršila ta dogovor.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da so predsednik, tajnik ali strokovna služba kršili ta dogovor.«

Želimo zapisati, da lahko član vloži pritožbo, če meni, da je prišlo do kršitve s strani predsednika, tajnika ali strokovne službe, pri čemer lahko pritožbo vloži že, če pravilnik krši vsak od teh in ne zgolj v primeru, da se kršitev nanaša na vse tri, kar morda nakazuje tretja (množinska) oblika.

Jezikovna
Odgovor na vprašanje o vejici in o ujemanju

1. Kdaj pišemo vejico pred tako da in kdaj vmes, tj. tako, da? Ali je raba vejice v naslednjem primeru pravilna: Dopolnite poved, tako da iz besed v oklepajih tvorite ustrezne pridevnike?

2. Kaj je pravilno: Zapadlo je 3 cm 'tri centimetre' snega ali Zapadli so 3 cm 'trije centimetri' snega?

Jezikovna
O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Jezikovna
Poimenovanja pripadnikov navijaške skupine z malo ali veliko začetnico

v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.

V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)

In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:

  • Ali lahko štejem med samostalnike, ki se končujejo na -a, so pa lahko tako ženskega kot moškega spola (po zgledu ara, panda), tudi samostalnik podlasica?
  • Ali je to pravilo ustrezno uporabljeno v naslednjih primerih: Konec je groženj Jeklenih podlasic, da ga bodo nalomili.Pri tem se podlasici zaničljivo namrdneta drug drugemu, kot da ne bi še nikoli slišala česa bolj smešnega.»Slišati je kot težek frajer,« zagodrnja eden od podlasic.Mokre stopinje so gotovo pustili za seboj podlasice, ko so odšli.

Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.

V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.

Jezikovna
Polvikanje

Lepo prosim za odgovor: ali je v dopisu pravilno vikanje pozdravljeni, ga. Darja ali pozdravljena, ga. Darja? Nekateri celo trdijo, da je oboje pravilno.

Jezikovna
Povezovanje povedkov

Zanimalo bi me, ali je spodnja poved slovnično pravilna:

Upal je, da bodo s tem dejanjem rešena njegova čast, povrnjen njegov mir in pozabljeni njegovi prekrški.

Jezikovna
Prevzemanje imen športnih in glasbenih ter drugih skupin: »Dallas Mavericks«, »Dunking Devils« ...

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

  • skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
  • dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
  • trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
  • plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
  • koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

  • dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
  • stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
  • poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
  • dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Jezikovna
Pridevnik, ki se nanaša na več samostalnikov: v ednini ali množini?

Kako je pravilno v spodnjih in podobnih primerih, ko se pridevnik nanaša na vse naštete stvari in ne samo na prvo stvar:

  • Enosemenski plodovi ali zrna udomačenih pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.

ALI

  • Enosemenski plodovi ali zrna udomačene pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.

IN podoben primer

  • ... ki se širi od današnjih Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije

ALI

  • ... ki se širi od današnjega Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije

Jezikovna
Raba izrazov »v času« in »s strani«

Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:

  • v času dopusta – pravilno med dopustom,
  • "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
  • v poletnem času – pravilno poleti

Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.

Jezikovna
Raba števnikov

Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.

Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.

  • Katera različica je primernejša?

103.000.000 --> sto trije milijoni

ali

103.000.000 --> sto tri milijone

Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?

Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?

  • Ali je treba besedo milijon (enako besedi milijarda in bilijon) kadar so števila rabljena kot pridevniki sklanjati ali ne?

Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

  • Kako je s sklanjanjem, kadar je števnik v funkciji samostalnika?

Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.

Jezikovna
Rada predlogov ob besedni zvezi s števniškimi prilastki: »2–3 let ali 2–3 leta«?

Zanima me, kako je prav:

  • z otroki, starimi 2–3 let ALI
  • z otroki, starimi 2–3 leta?

Torej, let ali leta?

Jezikovna
Razlaga zakonskega besedila

Pri razlagi zakonskega besedila v sodni praksi se je zastavilo pomembno pravopisno vprašanje, ali je besedno zvezo zapadlih za zadnje leto zakonodajalec pravilno ločil z vejico, ali je tam ne bi smelo biti.

Eno stališče je, da gre za desni prilastek, ki ne bi smel biti ločen z vejico, napaka pa kaže, da se besedna zveza nanaša na vse v celotnem besedilu navedene terjatve in ne le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje.

Drugo stališče je, da gre za deležniški polstavek, ki mora biti ločen z vejico, saj je na desni strani osnovnega stavka, pri čemer se navedena besedna zveza nanaša le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, za ostale navedene terjatve pa ne.

Pri tem je tudi nejasen pomen vejice pred veznikom TER, za katerim se nadaljuje besedilo terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Ali ta vejica kaže na pomen ločitve prej navedenih terjatev od terjatev prispevkov za socialno zavarovanje.

Podajam besedilo zakonskega člena:

Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ZAPADLIH ZA ENO LETO, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.

Jezikovna
Razlika med izrazoma »tirnica« in »tračnica«

Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.

Jezikovna
Sestavljeni osebek in število zaimka, ki se nanaša nanj

Kako se pravilno glasi ustreznica ang. EU Strategy to combat illicit accumulation and trafficking of SALW and their ammunition? Mar:

  • Strategija EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njima, torej njima – zaimek v dvojini (»trgovina z orožjem in (z) njegovim strelivom«), ali pa
  • Strategija EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njimi, torej njimi –zaimek v množini (»trgovina z osebnim orožjem in (z) lahkim orožjem ter (s) strelivom osebnega orožja in (s) strelivom lahkega orožja«)?

Termin osebno in lahko orožje je prevod ang. small arms and light weapons (kratica SALW), torej gre za dve vrsti orožja, od katerih ima vsako svoje strelivo. Smiselno govori to v prid množinski obliki, torej Strategija... trgovini z njimi), po drugi strani pa sta tako orožje kot strelivo neštevna samostalnika, kar pomeni, da govorimo o trgovini z orožjem [dveh vrst] in (s) strelivom[, ki pripada zadevnima vrstama orožja]*, torej bi bilo z vidika slovnice ustrezno reči trgovina z njima.

Jezikovna
Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Jezikovna
Sklanjanje zveze »predmet slovenščina«

Kako pravilno sklanjamo zvezo z desnim prilastkom; predmet slovenščinapredmeta slovenščine ali slovenščina ...

Jezikovna
Slovnično število: »dan ali dnevi za nakupovanje«?

S kolegom imava debato, kako huda napaka je to in bi potrebovala argumentacijo.

Četrtki so dan za nakupovanje. in Četrtki so dnevi za nakupovanje.

Jezikovna
Spol kratice »covid-19«

Ali je covid kratica? Zakaj se sklanja po moški sklanjatvi, če označuje pojem ženskega spola (npr. EU)? Ali lahko sklanjamo tudi po ženski sklanjatvi?

Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Število zadetkov: 96